LITERARNO GLASBENI VEČER Z MIRJANO ŠERNEK
Festival drugačnosti, letos že 19. smo začeli v Knjižnici Ksaverja Meška, kjer smo na literarno glasbenem večeru v sredo, 2. 9. 2026, gostili pesnico in pevko Mirjano Šernek.
Na večeru nam je podelila del svoje zgodbe – skozi poezijo, pesem in iskren pogled na življenje. Na začetku se nam je predstavila in razložila svojo pot do pesniškega ustvarjanja ter petja. Od srečnega otroštva v rodni Srbiji do novega doma tu v Sloveniji, od šole, zaposlitve, zakona in današnjega časa so ji zaradi slepote vedno znova postavljali mejnike, ki niso vedno ovire, so bolj izzivi, ki jih je z izredno predanostjo življenju zmogla obrniti v pravo smer. Z nami je delila svoja spoznanja, modrosti, ki jih je ob tem odkrila. Govorila je o tem, kako tudi ovire, izgube in težki trenutki ne morejo ugasniti ljubezni do življenja. Verjame, da lahko s pozitivno mislijo, medsebojno podporo, dobroto in ljubeznijo premikamo tudi gore. Njeno preprosto sporočilo: Življenje je vredno živeti. Ljubezen premaga marsikatero oviro. In tudi takrat, ko je najtežje, lahko v sebi najdemo svetlobo.
V samozaložbi je izdala tri zbirke poezij – Zate, Dotik in Svetloba življenja je močnejša od teme. »V vsaki je tudi nekaj pesmi v njenem maternem jeziku, kar daje zbirki nostalgično slovansko zvočno noto. Pesnica piše spontano o intimi, o stiku s človekom, z naravo, kar bi ne bilo nič posebnega, če njen »pogled« ne bi bil pogled ženske, ki je slepa. To so pesmi z druge strani utesnjenosti in prinašajo v slovensko poezijo »novo barvo«. Pesnica ima posebno sposobnost zaznavanja sveta v prispodobah, ki pa so seveda skromne, saj nima široke pahljače ustreznih primerjav. Kako naj si slep človek predstavlja, da je govor dolg kot štrena, da jo je nekdo ucvrl kot zajec, da je stisnil rep med noge – do teh »pripomočkov« se slepi težje dokoplje kot videči.« (Iz spremne besede v zbirki, Ifigenija Simonović) Ta literarni dogodek je bil iskren – pogled na strme stezice njenega življenja; navdihujoč – »Življenje, v katerem živim, z roko v roki v temi, a vendarle v svetlih odtenkih.« Ter – iskriv – » Obožujem naravo in glasbo, zato so moji literarni dogodki vedno obarvani z lastno in tujo glasbo«. Njuni avtorski – Jutro upanja in Moje oči, sta se nas posebno dotaknili.
Organizator Festivala drugačnosti Stojan Rozman se je gostji zahvalil za ta večer in ji podaril šopek, ki ga je izdelal florist Žan Žolger, knjižničarka pa v imenu knjižnice priložnostno darilo.
Stojan Rozman




