IZLET PO NOTRANJSKI
Radi se udeležujemo društvenih izletov, vendar nas je letos med 22-24 majem potovalo le šest članov z osebnimi asistentkami in šoferjema. Radi potujemo, saj nas navdušuje odkrivanje neznanega, obujanje spominov, spoznavanje zgodovine in ljudi. Prvi dan smo najprej obiskali Jezerski hram v vasi Dolenje Jezero, kjer nam je gospod Kebe nazorno predstavil fenomen Cerkniškega jezera – zgodovino raziskav, številne, tudi nore ideje od izsušitve do »zatesnitve«, opravila v jezeru, izdelavo čolnov drevakov, razna orodja in pripomočke. Vse skupaj je popestril s poučno šalo ali anekdoto. Ogledali smo si tudi poučen film o živalih na tem območju.
Na koncu vasi smo obiskali še informacijski center Notranjskega parka, kjer so na zanimiv in raznolik način predstavljeni življenje in narava v in ob jezeru. S kratkim pohodom smo si ogledali še del obale jezera, nato pa smo odhiteli v Bistro na ogled Tehniškega muzeja Slovenije – tako smo se izognili dežju. Muzej domuje v nekdanjem samostanskem oziroma grajskem kompleksu v Bistri pri Vrhniki. Naselje in grad nosita ime po bistri vodi kraških izvirov, ki okolju dajejo poseben čar.
Bistra je v preteklosti igrala različne vloge: od leta 1260 do ukinitve leta 1782 je bila kartuzija, po prenovi leta 1826 je postala graščina, od leta 1951 pa je stalno prebivališče Tehniškega muzeja. Vodička nas je popeljala skozi različne zbirke – žal ne vse, deloma zaradi nedostopnosti, deloma ker smo prispeli prepozno za daljši ogled. A vseeno smo si ogledali razvoj prometa in avtomobilizma na Slovenskem, Titove in protokolarne limuzine (med njimi tudi vozilo iz filma Schindlerjev seznam), motorna kolesa, avtomobile in gospodarska vozila domače proizvodnje, tramvaje, makete letal, vodne pogone ter traktorje, kmetijske stroje in pripomočke. Vsega je bilo ravno prav – dovolj za dober vtis, a dovolj tudi za to, da si kaj prihranimo za naslednjič.
Po večerji smo prispeli v Hostel Ars Viva, kjer sta nas pričakala Benjamin Žnidaršič in njegov sodelavec Adolf Košmrl. Hostel je prilagojen tudi večjemu številu gostov na invalidskih vozičkih, v njem pa potekajo različne delavnice, prireditve in razstave.
Drugi dan smo po zajtrku odšli v Pivko, v Muzej vojaške zgodovine. Ogledali smo si razstavljene tanke, topove, granate, bombe, letala, helikopterje, oklepni vlak, patruljni čoln, podmornico in predstavitve naše pretekle in polpretekle zgodovine – vse v paviljonih in na odprtem razstavišču. Po odličnem kosilu na Mašunu smo se odpravili do gradu Snežnik – žal smo zopet prispeli prepozno za ogled gradu, lovske zbirke, muzeja polharstva v pristavi ali sprehod po parku.
Pot smo nadaljevali po deželi ostrnic (okleščen vrh smreke za sušenje sena) – čez Loško dolino na Bloke, kjer smo se ustavili pri Bloškem jezeru. Ker nismo bili še siti raziskovanja, smo obiskali drugo lokacijo Zavoda Ars Viva, t. i. Žago v Vrhniki pri Ložu. Tam pod izvirom Velikega Obrha ima Zavod prostoren prostor za delavnice, kolonije, predstavitve in druženje.
Pot nazaj v hostel nas je vodila čez idilične kamnite mostove in nepokošene travnike – ne le zaradi čebel, temveč tudi številnih vrst ptic in metuljev. Pozna košnja (po 1. avgustu) omogoča ptiču koscu in drugim vrstam, da uspešno vzgojijo potomce. A hkrati slabo vpliva na metulja sviščevega mravljiščarja, ki prav v tem času odlaga jajčeca na cvetove močvirskega svišča – zanj bi bila boljša zgodnja košnja v juniju, ki pa ni primerna za kosca. Na tem območju v Sloveniji redno gnezdi tudi edinstvena ptica škrlatec.
Večer je minil v »pregledu« doživetega, pripravi na naslednji dan in običajnem družabnem klepetu v slogu »še pomnite, tovariši?«
Tretji dan nas je končno pozdravilo sonce in prijaznejše temperature kot prejšnja dva dneva, ki sta bila hladna in turobna – tudi to je bil razlog, da nismo opravili več sprehodov.
Po obilnem zajtrku smo se razdelili – večina se nas je odpravila v Kumrovec, dva pa na GOGO pohod na Mašun. V nekdanji Jugoslaviji je bil 25. maj praznik mladosti, posvečen rojstnemu dnevu Josipa Broza Tita. Čeprav se je rodil 7. maja, je 25. maj postal simbolični praznik mladosti, pionirjev in prihodnosti Jugoslavije.
V Kumrovec smo prispeli po zaključku prireditve, ki se je je udeležilo okoli 15.000 ljudi. Ogledali smo si lepo urejeno etno vas, v kateri stoji tudi Titova rojstna hiša s spomenikom. Po vožnji nam je prijal sprehod, ki je bil tudi dobra priprava na zadnji »rally« del poti domov. Očarale so nas stojnice z domačimi dobrotami, spominskimi majicami, ruticami, kapicami, značkami ter raznimi starinami. Popoldan je sledil koncert skupine Rock Partizani, zvečer pa bi nastopila še predskupina Rebecca Band in Crvena Jabuka, a smo se odločili, da se odpravimo domov. Kljub utrujenosti smo bili zadovoljni in si obljubili, da bomo naslednje leto spet »rajžali«.
Videli smo veliko, marsikje hiteli, a na Notranjskem je ostalo še mnogo lepega: Rakov Škocjan, Križna jama, Pivška jezera … Naj še omenimo, da nam je drugi kombi sponzorirano zagotovil podjetnik Žiga Štalekar, vozil in pomagal pa nam je Matej.
Stojan Rozman
