13. FESTIVAL DRUGAČNOSTI

V Mestni občini Slovenj Gradec delujejo številna invalidska društva in organizacije, katerih delovanje smo na različne načine predstaviti širši javnosti,  z različnimi predstavitvenimi večeri, predavanji, delavnicami, rekreacijskimi akcijami ter raznimi kulturnimi dogodki – fotografske in likovne razstave, … vse s poudarkom na »neodvisnem življenju«.

Začetek 13. Festivala drugačnosti smo, že kar tradicionalno, začeli v četrtek 3. 9. 2020 v Knjižnici Ksaverja Meška. Ekipa projekta Bontonček, Društva YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa je izvedla interaktivno delavnico »Neodvisno življenje: kljub oviram lahko opravljam aktivnosti, ki jih vsi ostali ljudje«. Na njej so strokovne osebe iz Mestne občine Slovenj Gradec, njenih zavodov in različnih služb Centra za socialno delo Slovenj Gradec spoznale, kaj je neodvisno življenje, kaj so ovire za neodvisno življenje in kako lahko pripomorejo, da bo oseba z oviranostmi lahko živela neodvisno življenje; kako pristopiti k osebi s hendikepom; katere so najpogostejše napake; vživeli so se v različne hendikepe in preizkusili pripomočke, ali pa ustrezne načine pomoči, ki jih uporabljajo osebe z različnimi hendikepi.

Ekipa projekta Bontonček, društva YHD je v četrtek 3.9. zvečer v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec pripravila otvoritev z interaktivnim vodenjem po razstavi fotoserij o neodvisnem življenju.  Fotoserija prikazuje, kako izvajalci projekta Bontonček živijo neodvisno življenje. Naslovili smo jo “Če hočem, zmorem”, ker gre za odločitev posameznika za neodvisno življenje, pri čemer pa se srečuje z različnimi ovirami, med katerimi so zagotovo omejujoča prepričanja tako oseb z oviranostmi kot tistih brez njih. Kljub različnim oviram lahko delajo enake stvari kot vsi ostali ljudje, pri tem pa uporabljajo spremenjene načine, pripomočke, ali pa jim pri izvedbi nekdo pomaga. Fotoserije so nastale v okviru projekta Multivizija, ki ga je izvedel Zavod Apis. Razstava je bila na ogled do torka 15. 9. 2020.

Sredin večer v knjižnici K. Meška, Slovenj Gradec nam je v okviru 13. Festival drugačnosti ponudil spoznavanje bolezni in Društva za kronično vnetno črevesno bolezen – skrajšano KVČB ter otvoritev slikarske razstave »Rada imam svet v sliki«. Društvo KVČB deluje v osmih regionalnih sekcijah. Ima tudi tri vsebinsko ločene sekcije za otroke, mlade in avtoimuni hepatitis. Svoje poslanstvo društvo uresničuje z izvajanjem sedmih posebnih socialnih programov z vseh področij življenja oseb s KVČB. Najbolj je prepoznavno na zunaj po akciji »Naj stranišče« in cenjeno med člani po »Šoli KVČB«. Amaterska slikarka Jožica Kamenik – Joca iz Raven pri Šoštanju predstavlja svoje pastele in slike v oljni tehniki. Veselje za pisanje in slikanje je imela že od malih nog. V mladosti je svojo talentiranost pilila doma, pozneje pa se je odločila, da svoje znanje nadgradi na raznih tečajih. Devet let je bila del Likovne skupine PIN v Velenju, njeni mentorji pa so bili Željko Opačak, akademski slikar in profesor za likovno umetnost na Gimnaziji Velenje, ter priznana akademska slikarja iz Ljubljane, Milan Todič in magister Darko Slavec. Vnema in ljubezen do slikanja sta še vedno prisotni, slika z različnimi tehnikami ter različne motive. Svoje slike tudi prodaja in dela po naročilu. Na večeru se je bralo njene pesmi, saj je tudi ljubiteljica poezije. V nadaljevanju se je večer zaključil z srečanjem članov in podpornikov društva.

Odločitev, da namesto vsakoletnega res tradicionalnega petka, ko mestna občina praznuje in smo drugače izvedli naš festivalski »Bazar« skupaj Mirovniškim festivalom, zaradi situacije s novim korona virusom izvedemo kaj drugega ni bila lahka, a kot se je izkazalo pravilna. Organizacijam invalidov in z njimi povezanimi zavodi smo ponudili koriščenja ponudbe občinskih zavodov. Slednje smo imenovali »Spoznajte skrivnosti Slovenj Gradca«. Izbrali so si voden ogled cerkvice sv. Jurij  (CUDV Črna, VDC Slovenj Gradec in Ravne, Ozara) in Sobo pobega (Društvi multiple skleroze in paraplegikov ter Zdravstvenega doma) – tako zaprto sobo v Andeškem hramu in tisto zunaj (po centru mesta). Vsako od teh so v petek 18.9. koristile tri skupinice – tako zaradi varovalnih ukrepov kot ustreznosti za izvedbo. Vodenje po cerkvici se je začelo pred njo, kjer nam vodič Koroškega pokrajinskega muzeja Klemen povedal nekaj pravil in nasvetov – npr. nošenje zaščite na obutvi, da se ne poškoduje stekleni pod. V cerkvico smo uredili vhod za invalide na vozičkih – začasna klančina pri stranskih vratih. Predvidoma drugo leto bodo v okviru obnovitvenih del uredili tak dostop in še kakšno izboljšavo za invalide. Že zdaj hvala vodstvu KPM za skrb. Zanimivo, jasno in lepo tekoče nam je Klemen navezal za koga dolgočasne podatke. Res so vsi v vse skupinah z izrednim zanimanjem spremljali to predstavitev te enkratne znamenitosti. In postavili tudi dobra vprašanja, na katere je znal suvereno odgovoriti. Pred Meškovo bukvarno – kjer je sicer začetek avanture – nas je pričakala izurjena animatorka Simona iz Spoturja, nam dala napotke, »voki-toki«, »težko« knjigo z ključavnicami ter nas fotografirala. Uf kaj smo se vsi lovili, slabo začeli, se urnebesno veselili pravega odgovora, jezili zaradi prezrtega, … – a čez kar nekaj časa le prišli do konca in sladke nagrade. Opa, pa sem odkril, ah no, samo del nagrade. Res dobro, igrivo, poučno pripravljena stvar. Priporočamo. Vse to še kdaj ponovimo in dodamo še kaj iz pestre ponudbe teh ustanov.  Res, iskrena hvala za gostoljubje.

V soboto 19.9. smo izvedli že kar tradicionalno rekreativno prireditev »Kolo povezuje«, kjer člani raznih humanitarnih predvsem pa invalidskih društev družno kolesarijo po prelepi »Štrekni«. Dobili smo se na zajtrku na terasi MKCja, kjer nas je nagovorila podžupanja Martina Šisernik, katera pokriva področje negospodarstva, sociale, zdravstva, kulture, mladinskih zadev in turizma. V svojem nagovoru se je dotaknila izvajanja nalog občine po strateškem načrtu za invalide. Letos smo prvič na pot krenili skupaj z serviserjem za kolesa. Varnostno je pred startom preveril zavore in debelino zavornih gumic. A glej ga zlomka, kolega ni prevozil niti enega kilometra, ko se mu je nekaj pokvarilo – popravilo ni bilo kratko in enostavno, tako, da  iz Mislinje je nato lahko  šel z nami. Spremljal nas je tudi društveni kombi za primer potrebe. Žalostni smo obstali na mestu, kjer stojita dve naši jablani in ugotovili, da ene ni več. Vsekakor jo nadomestimo. Kolesarska pot »Štrekna« nas vedno znova razveseli in nam ponudi izredne užitke. Po kosilu smo se razkropili v sončno sobotno popoldan 19.9. – eni ponovno na Štrekno, eni na druge prireditve v mestu, … a verjetno vsi pred TV ali radio spremljati dvoboj, kolesarjev Roglič – Pogačar. Drugo leto na »Kolo povezuje« bo verjetno druga smer trase – do meje. .

V torek 22.9. smo izvedli Inkluzijski pohod na Gradišče nad Slovenj Gradcem. Invalidi raznih zavodov organizacij invalidov so ob pomoči prostovoljcev iz Planinskega društva Slovenj Gradec in ob varovanju prostovoljcev gasilcev premagali vzpone in spuste in se naužili narave ter razgleda nad mislinjsko dolino.

V času Evropskega tedna mobilnosti – ETM 2020, smo sodelovali poleg  s Kolo povezuje in Inkluzijskega pohoda še z predstavitvijo mobilnosti invalidov v centru mesta v torek 22.9. popoldan.

Odzivi na prireditve so izvrstni, so dobri motiv za delo naprej in uspeh Festivala drugačnosti.

 

Dodaj odgovor